Delavci v jedrskih in sevalnih objektih

Pregled literature o zdravstvenem stanju delavcev jedrskih in sevalnih objektov kaže pojavnost nekaterih oblik raka med delavci, ki delajo na območju ionizirajočih sevanj. Nekoliko večja incidenca je bila med delavci, ki so delali na starejših objektih, pomembno je tudi pojavljanje anksioznosti in doživetij stresa pri upravljalcih jedrskih objektov. V splošnem so podatki nekoliko manj zanesljivi, ker večina delavcev, ki opravljajo dela na območju najvišjih doz, ni zajeta v te analize. To so t. i. jumperji, cigani, vzdrževalci, ki niso redno zaposleni v jedrskih objektih.

V okviru projekta Premik je bilo analizirano zdravstveno stanje 1441 delavcev iz teh objektov, ki so bili vključeni v staro beneficirano delovno dobo oziroma poklicno zavarovanje s šiframi od 1911 do 2024. Analizirano obdobje je bilo od 1. 1. 1997 do 31. 12. 2016. V splošnem je bila osnovna kohorta relativno stabilna, povečeval se je delež žensk, v celotnem obdobju je bilo več zaposlenih moških. Število zaposlenih je v opazovanem obdobju raslo.

V opazovanem obdobju je umrlo 24 delavcev, pretežno iz starostnega intervala od 40 do 64 let. Standardizirano razmerje umrljivosti v skupini moških in žensk je bilo v pričakovanih mejah in je bilo nižje od pričakovane populacijske vrednosti.

Pojavljanje rakov je glede na podatke iz literature skupina zdravstvenih težav, ki naj bi bila najbolj vezana na delo na območju ionizirajočih sevanj. Standardizirano razmerja incidence rakov med moškimi je bilo precej nižje kot pričakovano, v skupini žensk je bilo na pričakovani ravni.

Standardizirano število bolnišničnih obravnav kaže, da je bila večina obravnav na ravni slovenske populacije. V nekaterih primerih je bilo teh obravnav celo manj, to velja predvsem za moške, nekoliko več jih je bilo med moškimi le zaradi bolezni sečil.

Standardizirano razmerje števila primerov bolniškega staleža kaže nekoliko več bolniškega staleža med moškimi, predvsem zaradi nege družinskega člana. Med ženskami je bil bolniški stalež na populacijski ravni. Tudi med ženskami je bilo več bolniškega staleža zaradi nege družinskega člana.

Analiza invalidizacije kaže v povprečju nižjo stopnjo na splošno in tudi po posameznih kategorijah invalidnosti v primerjavi s populacijskimi vrednostmi.

Analiza zdravstvenega stanja in delazmožnosti delavcev jedrskih in sevalnih objektov kaže relativno ugoden položaj. V povprečju je zdravstveno stanje in delazmožnost na ravni zdravstvenega stanja in delazmožnosti splošne populacije ali celo boljše. Značilno je zgodnejše upokojevanje, v skupini ni bilo starejših delavcev, kažejo se nedvomno pozitivni vplivi nekaterih sprejetih ukrepov. Zelo močan je vpliv selekcije in učinka zdravega delavca tudi zaradi spremljanja zdravstvenega stanja in odzivnosti ter pozitiven vpliv poklicnega zavarovanja, ki je skrajšal čas dela v območju ionizirajočih sevanj.

Glede na statistične podatke o prejetih dozah npr. za Jedrsko elektrarno Krško je mogoče oceniti, da so zaradi sprejetih zaščitnih ukrepov, ki veljajo v jedrski elektrarni, prejete doze zelo nizke. Vsi sprejeti ukrepi pa glede na poročila o neobičajnih dogodkih kažejo, da je bila raven jedrske in sevalne varnosti visoka, ker ni poročanj o resnih incidentih in nobenih akcidentov.